Tag Archives: razmišljujoče telo

Duhovodeni plesi na Kamfestu 2015

V Kamniku sem med četrtkom in soboto izvedla tri plesne dogodke duhovodenosti na javnih površinah.

Prvi prikaz se je zvrstil brez glasbene spremljave v četrtek 13. avgusta 2015 na Gradu Zaprice, po zaključku nastopa vokalistke Irene Tomažin Petkova demonstracija se je pripetila sredi Samčevega prehoda, ob uličnem šundru festivalsko razpoloženega Kamnika.  V soboto se je ples duha vrnil na dvorišče Zapric. Tokrat so ga hranile vibracije didgeridooja, avstralskega staroselskega pihala, skozi katerega je dihal lokalni glasbenik in fotograf Matej Pilič.

Posnetek celotnega petkovega performansa sem že objavila. Video izrezki ostalih dogodkov bodo naloženi na Arts of Self Vimeo kanal prihodnjo nedeljo. Naj izpostavim fakt, da nimam nikakršnega plesnega predznanja. Visokofrekvečni duhovodeni ples lahko izvaja vsakdo, ki doseže meditativno stanje zavesti.

Več o duhovodenosti, tehnologiji US

Umetnosti sebstva in festivali: 

Fotografije duhovodenih dogodkov iz Kamnika: 

Duhovodeni ples se odpravlja v Ljubljano

V soboto 25.7 ob 22ih bo na Starem trgu v Ljubljani prva demonstracija duhovodenega plesa v prestolnici. Zvočno kuliso bo nudil glasbeni performans Parallellax, avtorice Nine Dragičević.

Dobimo se pred Škucem, oziroma tam nekje …

Dopolnilo:
Nina mi je sporočila, da se bo zvočni performans Parallellax odvijal v prostorih galerije Škuc. Sobotni prikaz duhovodenosti se bo potemtakem odplesal brez glasbene spremljave (kar bo po svoje še bolj interesantno) med 22. in 23.uro nekje na Starem trgu, ne glede na vremenske pogoje,

Vabljeni!

 

Jutranje misli dne 27.4.15

O tehnologiji jutranjih misli

V čem se priprave za performativne dogodke umetnosti sebstva razlikujejo od treningov Odin teatra Eugenia Barba oziroma od treningov za igralce, ki jih je razvil njegov učitelj, ustanovitelj koncepta revnega gledališča, Jerzy Grotowski?

Vsem izpostavljenim primerom (umetnosti sebstva, gledališče E. Barba in revno gledališče J. Grotowskega) je skupno posvečanje človeku v celoti: nedeljiv unikum razuma, telesa in duha. Z drugimi besedami, to čemur Barba, Grotowski in umetnosti sebstva posvečajo pozornost je razmišljujoče telo, njegovi prirojeni impulzi in razvojni potenciali. Subjekt, ki mu posvečajo pozornost je enak, razlike se nahajajo v pristopu in nameri delovanja. Poglavitna razlika je ta, da Barba in Grotowski svoji partikularnosti in inovativnosti navkljub delujeta znotraj institucije gledališča. To pa je kontekst, ki umetnosti sebstva ne zanima.

Gledališče je prostor fikcije, ki jo vodi diktat »kot da«. V gledališču igralci delujejo,»kot da« bi bili nekdo drug v nekem drugem času in prostoru in celotna situacija je prikazana, »kot da« bi bila resnična. Burni telesni odzivi in emocije, ki so bile značilnost  revnega gledališče Jerzya Grotowskega, so skrajno doživete inscenirane mimikrije resničnih čustvenih stanj. Ostajamo v kraljestvu fikcije.  Za razliko od Barbe in Grotowskija, performativni jezik umetnosti sebstva ne pozna ne igralcev ne posnemanja.

A vrnimo se na izhodiščno vprašanje, ki je bilo osredotočeno na priprave za performativni dogodek, oziroma treninge. Za umetnosti sebstva je značilen kontinuirano-mehak prijem, ki sloni na želji po razumevanju, sprejemanju in premagovanju tega kar smo. Barba in Grotowski sta oblikovala vrhunske treninge za krepitev psihofizičnega aparata igralcev svojega teatra. Slednji so po kontinuiranemu prakticiranju izbranih vaj postali virtuozi v uporabi naravnih gibalnih in izraznih sposobnosti svojega razmišljujočega telesa. Ampak dostop do treningov je bil omejen na izbrano zasedbo igralcev, ki so omenjene spretnosti dosegli po več letih napornega, vsakodnevnega treniranja, ki se je  izvajalo pod budnim nadzorom voditelja – režiserja.

Vidimo, da gre za model, ki ni uporaben za širšo občo uporabo in to iz več razlogov. Prvič zato, ker preveč poudarka izkazuje disciplini kot sredstvu za dosego izjemnih gibalno-izraznih spretnosti. Če uporabim metaforo iz živalskega sveta, je tako dosežen virtuozizem kot piščanec, ki se izvali iz certificiranega rejniškega jajca natanko ob polni luni po nadpovprečno dolgem obdobju valjenja. Tako rojeno pišče je plod izbranosti in nenaravne strogosti.

Umetnosti sebstva ne obljubljajo instantnih čudežev. Zahtevajo dnevno udejstvovanje in delo na sebi, ampak to poteka pod taktirko prožnosti in uživanja. Dnevne vadbe so izredno fleksibilne, dnevu in počutju prilagodljive. Postavljene imaš določene smernice delovanja, ki si jih sam izbral, ker ti odpirajo želen horizont raziskovanja in krepitve. Kaj natančno, kako in koliko časa boš dnevno porabil za izbrano obliko samospoznavanja in opolnomočenja, je odvisno od tvojega hipnega počutja in partikularnih koordinat dnevne agende.

Izpostaviti želim tudi to, da bolj kot si svoboden, več odgovornosti imaš, saj si sam svoj voditelj. Treninge lahko izvajaš tudi sam ter skoraj kadarkoli in kjerkoli. Ne potrebuješ posebnih razmer, niti učitelja-vodnika ali skupine soustvarjalcev/praktikantov umetnosti sebstva. Prisotnost mentorstva in soustvarjalcev je seveda možna in zaželena, a niso neizogibni. US lahko izvajaš tudi samostojno v svojem vsakdanu. To je edinstvenost horizonta umetnosti sebstva.

Treningi Odin teatra Eugenia Barbe:

Treningi Grotowskega: