Tag Archives: performativni dogodek

MRI MS tretjič

Kmalu se v Ljubljani obeta tretja pilotna izvedba projekta “MRI MS”, Moja Regularna Imaginacija Multiplega Sebstva. Podrobnosti o kraju in času dogodka bodo objavljene v kratkem.

Soudeleženci drugega performativnega dogodka so izkušnjo opisali takole:

“Transformativno doživetje svobode!”

“Osebno se tudi sam srečujem z izzivi kako biti zadovoljen, tudi kako biti zdrav, itd. Performans mi je dal misliti v tej novi smeri. Je nova izkušnja in odpira nova vrata. Upam, da ga bo lahko doživelo še veliko ljudi.”

Več informacij o projektu na tej povezavi: 

screenshot1

MRI MS, My Regular Imaging of Multiple Self

V četrtek 24. decembra 2015, šest mesecev po vzpostavitvi spletne postaje www.artsofself.com, bo v Novi Gorici izpeljana pilotna izvedba projekta MRI MS, My Regular Imaging of Multiple Self

 

KAJ?
Zadnja produkcija Umetnosti Sebstva (US): 35-minutni performativni dogodek, ki temelji na doživeti izkušnji. Preko zrcaljenja, ki vodi v katarzo, »MRI MS« osebam z multiplo sklerozo in njegovim bližnjim pomaga transformirati strah, žalost in nemočnost v Zanos, Odločnost in Zaupanje. Od tu se lažje spoprimemo z življenjskimi izzivi. Steza samoopolnomočenja in zdravljenja je izrisana.

KAKO?
Za razliko od individualnih umsko ALI telesno centriranih terapij, ki se povečini izvajajo v polju privatnega, »MRI MS« fenomen multiple skleroze obravnava javno in v stičišču medosebnih odnosov. Soočenje s seboj in z boleznijo poteka skozi prizmo umetniškega performansa.

ZAKAJ?
Ni dovolj, da se zasuk v zavesti izvrši zgolj v osebah z multiplo sklerozo. Transformacija je najbolj efektivna, ko poseže v prepričanja, navade in vrednote njihovih ljubljenih. Ob spremembi miselnih vzorcev, situacije pridobijo nove pomene. Drugačno tolmačenje sebe in sveta se odraža tudi v vedênju, ki postane sodelovalno ter k rešitvam usmerjeno.

 

povzetek MRI MS2

 

Samospraševanje ob delu »TRUST ART 6-10-2015«

Šestega oktobra sem skupaj z Zdenko Badovinac, direktorico Moderne galerije, izvedla performans z naslovom TRUST ART 6-10-2015.

Poleg performansa je projekt TRUST ART 6-10-2015 generiral tudi grafično delo: vizualno adaptacijo zunanje pole časopisa Delo z dne 6. 10.2015, ki je bila izvedena v tehniki duhovodene risbe. Izdelek bo postal del prostorske instalacije, ki je trenutno še v fazi nastajanja.

 

Kaj je bil performans »TRUST ART 6-10-2015«? Čemu je služil? Kaj je ustvaril?

S sodelovanjem v umetniškem projektu TRUST, avtorskem delu  Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše, ki je predvideval naročilo osebne bančne kartice s fotografijo omenjenih umetnikov na Triglavu (TRUST bančna kartica), sem bila vključena v  performativno enotedensko izmenjavo lastne TRUST kartice z naključno izbranim udeležencem v projektu.

Zgodilo se je. Zlata TRUST kartica Zdenke Badovinac se je odločila, da bo naslednjih sedem dni gostovala v prostorih in emocijah Umetnosti Sebstva, medtem ko se je moja debetna TRUST kartica odpravila na izmenjavo v ljubljanski Kunsthaus. Dan je klical dan in ko se je teden vrnil na začetek, sem stala v Moderni galeriji v spremstvu Zdenkine bančne kartice.

 

TRUST kartica je v tem času postala moj podaljšek, kot obleka; na moje telo je projicirala hologram osebe, katere ime je nosila.

TRUST kartica je bila glasnik, ki me je napovedoval, kot avizo; pred sogovorniki je nastopal v institucionalno razumljivem jeziku z umetniškim naglasom.

TRUST kartica je bilo orodje, ki me je usmerjalo, kot cestni navigator;  poznal je poti in bližnjice do manj dostopnih koridorjev gradu Moderne galerije.

Visoka nadstropja dvorca umetnosti  so se spoštljivo upogibala pred menoj, sklanjala stoječo irokezo v pozdrav in me s skrbjo privedla do direktoričine pisarne.

TRUST kartica mi je zagotovila moč, s katero sem po prednostnem pasu vkorakala  v srž institucije Moderne galerije.

Imaginarni roj sršenov se je pritisnil obme ter me spremljal …

TRUST kartica mi je podelila avtoriteto postavljanja pravil tudi na tujem ozemlju.

Za priložnost izmenjave TRUST bančnih kartic z Zdenko Badovinac sem si zamislila 3’33” dolg performans gradnje zaupanja (TRUST ART 6-10-2015), ki se je začel na razdalji desetih metrov in zaključil s predajo bančnih kartic in fotografiranjem. Približevanje je bilo dovoljeno le ob vzpostavitvi telesno doživetega čustva zaupanja. Za slučaj neuspešnega podviga sem v žepu hranila dva zavitka desetmetrske vrvi. Štoparica je bila zagnana in soperformerjeve oči so začele prostor med nama sestradano goltati. Pravilo prezenčne iskrenosti ni zdržalo pritiska praktične izvedbe. Gib ni bil ogledalo stanja občutenega zaupanja najinih razmišljujočih teles. Približevanje je bilo plod razmišljanja. Um ločen od telesa.

Celotni projekt je deloval, to sem z jasnostjo spoznala šele nekaj tednov kasneje, kot prehodni obred, s katerim sem sprostila in transformirala odpor, zadržke in negativna čustva, ki sem jih nekoč, v preteklem življenjskem ciklusu, gojila do institucionalnega umetniškega udejstvovanja. Spoznanja do katerih sem s pomočjo performansa prišla so naslednja:

 

  1. »UMETNOSTI SEBSTVA ŽELIJO VZPOSTAVITI DIALOG Z INSTITUCIJAMI SODOBNE UMETNOSTI.«

Čeravno se naše vrednote in vizije glede umetnosti razlikujejo, to nikakor ne pomeni, da ne moremo sodelovati. Drugačnost prinaša kompleksnost, širino in večplastnost. To spodbuja inovativnost in kreira bogastvo. Razlike ustvarjajo kontraste: pogonsko silo, ki ustvarja izboljšave, razjasnitve in nepričakovane priložnosti. Ne gre za dominacijo nad šibkejšim, ne gre za izničenje drugega, ki ni in niti noče biti nasprotnik, prej sopotnik.

NAUK: Otresti sem se morala vzorca »drugačnost kot problem«, »drugačnost kot vzvod za boj in tekmovalnost«. Metodologija prevlade močnejšega je postavila glavico na sonce in se zableščala. V soju mraka in ob primernem času pa izginila iz človeškega vidnega polja kot privid.

 

  1. »UMETNOSTI SEBSTVA LAHKO USTVARJAMO IN PREDSTAVLJAMO TUDI V KONTEKSTU KULTURNIH INSTITUCIJAH, KI SO SVOJEVRSTNI JAVNI PROSTOR.«

Ko stojiš trdno ukoreninjen v prst lastnega sebstva, ko veš kdo si, kaj nosiš in kam greš, se lahko fleksibilno nagibaš do te mere, da v vsaki  situaciji najdeš pot, kjer ohraniš vso svojo integriteto. V drugem tednu oktobra sem višek sproščene energije uporabila za snovanje performansa »MR MS« (Moje Regularno Multiplo Sebstvo), ki sem ga prijavila na Plesno internacionalo (in bila zavrnjena) ter na razpis za mlade ustvarjalce AGON (in bila zavrnjena). Performativni pièce »MR MS« je ne glede na diplomatske (ne)odzive v vihrivem plesnem  galopu. Jezdenje pridobiva elan in virtuoznost, konjenik pa že vizualizira perspektivne lokacije za nepričakovan udar.

NAUK: Samozavest in predanost krepita spretnost udejstvovanja in kreativnost. Z gibčno osno strukturo lahko prečkaš prehode katerihkoli oblik in dimenzij.

 

  1. »NE MOREMO PRISILITI DRUGIH, DA STOPIJO V NAŠO IGRO. SPREMEMBE SE ZGODIJO LE OB OSEBNI PRIPRAVLJENOSTI IN ODLOČITVI.«

Performans zahteva stanje čuječe pozornosti, prezence tu in zdaj. Predajo pravilom igre dosežemo z brezpogojnim sprejemanjem postavljenih omejitev, kar pogojuje tudi določeno disciplino. Performans se zgodi v prostoru brezčasnosti, kjer ni  tekmovalnosti, ocenjevanja in merjenja moči. Soavtorica performansa  TRUST ART 6-10-2015 se za performans ni odločila samostojno. Vanj je bila povabljena in do neke mere celo prisiljena. Ker na performans ni bila aktivno pripravljena, se mu ni bila voljna predati. Performans je deloval kot sredstvo za vrnitev osebne TRUST bančne kartice, ne pa kot priložnost za gradnjo utelešenega zaupanja z nepoznano osebo.

 

Čutila sem nestrpnost. Do neavtonomno začete igre.

Čutila sem navezanost. Na svoj bančni račun.

Čutila sem strah. Pred drugačnim in nepričakovanim.

Čutila sem zaupanje. Do mene, ki nočem izkoristiti TRUST projekta za denarne odtujitve.

 

NAUK: Performativni poziv Janezov Janš v delu TRUST (in moje stopnjevanje projekta v TRUST ART 6-10-2015) je naletel na odzivno pripravljenost gradnje zaupanja in navdušenje le pri posameznikih, ki so bili predhodno željni in pripravljeni performativnega udejstvovanja. Sodelovanje ostalih udeležencev je bilo temu primerno medlo in kiselkasto. Koristna poduka za moje participatorne ambicije.


Veš o samospraševanju, tehnologiji umetnosti sebstva

Grafični poseg na časopisni platnici je primer vizualnega détournementa, še ena tehnologija US

Umetnosti Sebstva v Milanu …

Čas med 22. in 28. oktobrom sem preživela v Milanu. Bivanje v italijanskem središču dizajna, mode in umetnosti sem izrabila za šest metropolitanskih performativnih dogodkov različnega tipa. Dva posnetka sta že objavljena na Vimeu. Pridružil se jim bo video nočnega performansa sredi novonastalega milanskega “WTCja” oziroma med nebotičniki za EXPO 2015 zgrajenega kompleksa “Porta Nuova”: 

Zadnja performativna dogodka v tem poletju – v petek 28.8. v Ljubljani

Vabim vas na doživetje zadnjih dveh performativnih dogodkov duhovodenosti pred pričetkom šolskega leta. Na ogled vama bosta v petek 28.8 v Ljubljani.

Tokratna približno 20 min trajajoča dogodka bosta prvič izvedena v gibalno-vokalni nadgradnji in brez glasbene spremljave. Prvi se bo zgodil ob 19ih na Starem trgu, drugi okrog 23.30 na Novem trgu, po SAETA feat. Irena Tomažin koncertu.

Kje točno na trgu se bom nahajala? Ne vem. Gotovo pa znotraj prenosne krožnoglede platforme iz recikliranih plastičnih vrečk

Več o duhovodenosti, tehnologiji US:

Vpogled v prešnje dogodke duhovodenega plesa (z in brez glasbe): 

Umetnosti sebstva in festivali:

Kam naprej? Na Kamfest

Še preden bo dan naokoli, bom v Kamniku, kjer bom imela več demonstracij duhovodenega plesa. V soboto popoldne sodelujem  na Kamniški Živi knjižnici, kjer bom utelešala dvoje knjig: Umetnica sebstva in Medkulturna nomadka.

S plesnimi performansi pričenjam že danes zvečer. 0b 22ih se bom na Gradu Zaprice potepala po glasovnih kažipotih Irene Tomažin.

Jutrišnji ples bo nastopil neznano kje na javnih površinah in neznano kdaj zvečer v Kamniku, brez glasbene spremljave. V soboto popoldne me lahko spoznate kot živo knjigo, ob 22ih pa kot duhovodeno plesalko na Gradu Zaprice. Tokratna izvedba duhovodenosti se bo naslanjala na melodični zven udarcev  Zlatka Kaučiča, ki bo  nastopal v Lazar- Kaučič hibrid duo zasedbi.

Naj spomnim, da se je prvi javni nastop duhovodenosti zgodil 10. julija 2015 prav na koncertu Kaučič tria v Novi Gorici ().

Če ne veste kam danes zvečer in kam v naslednjih dneh,  vabljeni v Kamnik na Kamfest.

Več o duhovodenosti, tehnologiji US

 kamfest

Samospraševanje ob prvem dogodku otresanja

Česa sem se otresla na prvem dogodku umetnosti sebstva? (27.6.15)

  1. Želje in potrebe po priklicevanju duhov iz preteklosti

Prepričala sem se o tem, da sem svoj »skok na trampolinu sprememb«  (beri adolescenčne travme in sledeče izkustvo poti k zdravju) že speljala do konca. Vsako intencionalno obujanje opravljenega virtuozizma je danes nepotrebno in neproduktivno, predvsem pa nesmiselno. Prehodni obred Pot k zdravja, izveden v Rogu v Ljubljani 12.10.2014, mi je omogočil briljantno izvedbo svojega rano* mladostniškega salta mortala, ki se je zaključil s pristankom na obe stopali in plesom. Vsak poskus ponovitve alkimije tistega dejanja danes deluje izumetničeno in kvečjemu kontra produktivno, ker ustvarja lažno podobo, da pristanka na noge še nisem opravila. Kaj zdaj?

Pridobljeno vedenje o moči ritualnih dejanj ter o zakonitostih hranjenja emocij in informacij razmišljujočega telesa, naj mi služi kot izkustvo za svoje nadaljnje ustvarjanje in delovanje. A šlo je še za nekaj globljega …

Kakšen odnos naj vzpostavim zdaj z izkušnjo, ki je usmerjala moje celotno življenje za dolgo obdobje, v trenutku, ko ni več aktualna? Kdo sem jaz zdaj, brez stebra, ki je predstavljal os mojega sebstva za obdobje dolgih sedmih let? Kako naj se vidim, pravim in dojemam sedaj, ko te koordinatne premice preprosto ni več v meni, ko nimam več nobenih vnaprejšnjih omejujočih usmeritev? Zdaj, ko sem resnično svobodna, da živim tako kot hočem in kjerkoli hočem?

Turda Gorges

Ugledala sem, kako sem do petkovega otresanja iz udobne navade, še kar naprej visela pripeta na veje nekdanjega kataklizmičnega holograma, četudi sem spretno poplesavala po blišču njegovega prahu. In kakor skala, ki se odtrga vrh stene in med spuščanjem v dolino za seboj potegne in zdrobi vse, kar ji prečka pot, tako mi je sprožena reka olajšanja odplavila iz telesa še zadnje kosti preteklosti, ki sem jih s spominjam in gledanjem predolgo hranila v svojem razmišljujočem telesu. Zbogom!

Tehnologijo samospraševanja (Kdo sem jaz brez minulega/preživetega/zaključenega? Kakšne možnosti se mi odpirajo sedaj?) lahko uporabimo ob izstopu iz katerihkoli odnosov: prijateljskih, poslovnih ali partnerskih. Koristi nam tudi ob prekinitvi specifičnih bolezenskih (ozdravitev in konec bolezni) in finančnih stanj (nastop finančne trdnosti ali bogastva in konec prekerstva ali revščine), saj nas pripravi na vstop v sveže in novo, ki se ga šele učimo celostno sprejeti in ponotranjiti.

Prvo veliko dejanje petkovega dogodka je bilo OTRESANJE OD PREŽIVETEGA. Poslavljanje od preteklega, ki ni več del našega trenutnega sebstva. Pusti, da gre preteklo stran. Odlepi ga s telesa, zahvali se mu, mu zažvižgaj srečno pot, ti pa … le naprej, naprej.

Turda Gorges

* Obrobna jezikovna iskrica: Je morebiti rana mladost, oziroma zgodnost (»ranost«) vsakega človeškega obdobja ali udejstvovanja, tudi čas številnih ran? 

 

 

  1. Iluzije svojega univerzalizma.

Življenje me je pripeljalo  do tega, da razmišljam in se obnašam nonšalantno: neobremenjeno in divje svobodno. To je na eni strani karakteristika moje popotniške nravi, mojega tupatam razpotegnjenega življenja ter rezultat otresanja svojih želj po ustrežljivosti in ugajanju drugim, na drugi.

Vendar to, da meni ni mar za trebišča (beseda označuje kraj za izvedbo obredov žrtvovanja) kolektivne zavesti, njegovih regulativ brezosebnega seja: se dela, se govori, se obnaša, itd.,  ne pogojuje tega, da se tudi ostali ne ozirajo na mnenja drugih. Izhodišča njihovih oblik življenja se namreč razlikujejo od mojega. Poleg tega je razmeroma preprosto živeti svobodno v situaciji, ko ne gojiš nobenega stalnega odnosa. Ko je vse, kar imaš in vse kar živiš v duhu začasnosti in konstantnega spreminjanja. Težje je prakticirati takšno odprtost ob stalni službi, partnerski zvezi ali starševstvu.

Zavedanje o obširni raznolikosti posameznikov te spodbudi, da upreš pogled v sebi oddaljena, manj poznana obzorja. Zapaženo drugačnost lahko tedaj uporabiš kot vzgon za učenje, samopremagovanje in rast. Drugi akt večera je služil OTRESANJU ILUZIJ O UNIVERZALIZMU radikalne partikularnosti POSAMEZNIKA.

EL PATIO DE MI CASA ES PARTICULAR, CUANDO LLUEVE SE MOJA COMO LOS DEMÁS

 

  1. Paradigme (uprizoritvenih) umetnosti

Moj proces osvobajanje od normativ in pravil sodobnih institucij umetnosti in zavestni izstop iz njih parterja, se je začel s sodelovanjem na okrogli mizi “Out of the fiction of protest. Art and political activism«, ki je potekala  24. maja 2009 v Milanu. Kulminacijo pa doživela v čistopisu povedanega v članku A_tivismo (v ang). Odločitev o nedelovanju znotraj retoričnih aparatov in prizorišč sodobnih umetnosti je bil povod za moje kasnejše  zanimanje za ljudske umetnosti predindustrijskih družb, ki sem jih odkrivala med svojim zadnjim bivanjem v Etiopiji. Umetnosti sebstva predstavljajo zadnji stadij taiste poti otresanja od institucionaliziranih načinov ustvarjanja in koriščenja umetnosti.

Čas od aprila 2015 do danes sem vložila v preučevanje, analiziranje in preizkušanje najbolj prvinskega in drznega v zgodovini in antropologiji performansa. Dekonstrukcija, ki sem jo opravila je presegla radikalnost Grotowskovega revnega gledališča. Poglejmo kako. Grotowski je do postulatov revnega gledališča prilezel prek spoznanja o bogatosti sodobnega gledališča: bogastva njegovih številnih zmot. Zato se je lotil odstranjevanje vsega odvečnega in nepotrebnega, s čimer ima sodobno gledališče opravka: scenografije, odra, mask, … dokler se ni prepričal, da sta v gledališču zares potrebni le dve stvari: igralec in publika. Redukcija performativnega dejanja US se ni ustavila dokler ni odstranila vsega, razen osebe (in ne igralca) v aktu darovanja.

grotowski_Acropolis_320

 

Za začetek sem kraj izvedbe totalnega akta iz gledališča prestavila v javni prostor (zelenica v jedru zaselka) ter ustvarila prikupno zastonjsko površino za sedenje: trak iz recikliranih plastičnih vrečk v obliki kroga. Do tu je vse smiselno in logično, saj sem se že v premisi performativnih dogodkov US otresla ekskluzivnosti institucije gledališča in dispozitiva predstav. Zatem sem v kontekstih vsakdanjega življenja prežala na čimbolj heterogeno skupnost potencialnih soustvarjalcev umetnosti sebstva (publika v Grotowskovi izvedbi gledališča, gledigralci v Boalovi). Pri tem pa spregledala prvobitno razkošje sodobnih umetnosti, ki sem se ga še vedno posluževala: centralnost in neprilagodljivost figure sodobnega umetnika. Še več, celo svojevrsten stroj za njuno podkrepitev sem ustvarila.

Konstelacija US je svojo delitev javnosti doživela šele pred tednom dni. Trenutno sem edini predstavnik, raziskovalec in ustvarjalec umetnosti sebstva. Skupnost, ki jo vidim in nagovarjam, je v danosti zgolj vizualizacija želenega. Danes poleg mene še ni drugih, ki bi zavestno uporabljali tehnologije in diskurze umetnosti sebstva. Ubrana formula performativnih dogodkov, ki naj bi ustvarjala priložnost za srečevanje praktikantov US, je preveč virtualno formulirana, da bi lahko zaživela v tu in zdaj. Petkov dogodek ni upošteval specifik dejanskega stanja razmer ter posledično izpadel irealno.

Če se ozrem še nekoliko dlje, opazim, da sem centralnost umetnika, ki sem jo želela zabrisati in prerasti, poustvarila že z izbiro uporabe prizorišča. Skrpana plastična krožnica je v petek služila kot sedišče za prišleke. Prostor znotraj nje pa je deloval kot arena, znotraj katere je neukročeno, kakor Dionizov satir,  poskakoval, se pačil in razgrajal umetnik sebstva. To  »sonce«, ki je bilo tako radodarno, da se je brez problematiziranja dinamik središčnosti, postavilo, kam drugam kot v center kroga, okoli katerega naj posedajo drugi. Kako očiten znak, da se še nisem otresla konstruktov predstave, publike in performativnega umetnika, na katerih temelji sodobna institucija uprizoritvenih umetnosti. Izučilo me je, da iskani zunajumetniški preobrat pogojuje to, da je center kroga … PRAZEN.

18 Hands, 1 Star

 

Pred očmi so se mi zaiskrile dinamike jam kroga, ki ga pozna hip-hop plesna kultura. To je s telesi ustvarjen krog hip-hop plesalcev, ki se spontano oblikuje v času glasbenih dogodkov omenjene zvrsti. Na začetku je center kroga prazen, nato vanj svobodno vstopajo plesalci, ki hočejo prikazati svoje najnovejše plesne trike. Osnovno vodilo je, da v center vstopiš samo, ko si tega želiš. Takrat, ko začutiš navdih in hrepenenje po deljenju svojih gibov z ostalimi soplesalci. V sredini se zadržiš, dokler ne zaključiš svoje demonstracije, oziroma dokler te nosi visokofrekvenčni veter plesne inspiracije. Nato izstopiš in predaš plesno štafeto naslednjemu plesalcu, po horizontalno rotacijskem principu delovanja.

Performativni dogodek naj bi proizvajal srečanja soustvarjalecev US, ki si želijo izmenjave izkušenj z ostalimi praktikanti in radovedneži. Krog bi bil na začetku in na koncu srečanja prazen. Umetniki sebstva bi vanj vstopali zgolj za čas in za namen svoje javne delitve izkušenj, vizij in dognanj. Tako sem se v petek OTRESLA tudi NEBULOZE CENTRALNOSTI UMETNIKA (SEBSTVA).

Ker je vrednost odličnosti fiaska (glej video On failure) enakovredna količini užitka in deljenja, ki ga dogodek proizvede, pristavljam šaljivo anekdoto, ki priča o moji petkovi neprilagojenosti na okolje, v katerem sem intervenirala. Kraj prvega dogodka je bila Nova Gorica, natančneje zelenica v centru mesta. Navkljub svoji relativni majhnosti, je Nova Gorica urbano okolje in ne podeželje. Mestni travniki pa se uporabljajo in živijo drugače kot podeželski travniki v Etiopiji ali na Krasu, ki so inspirirali moje vizije primernih lokacij za dogodek. Urbani coni sem torej nepremišljeno vsiljevala normative ruralnih krajev. Pri tem pa preletela dejstvo, da so zelenice v mestu predvsem javna stranišča za pse in ne parki za druženje.

18-52 Exhaustion

 

Med bosonogim duhovodenim plesom sem bila hitro opozorjena, da je zemlja po kateri se sukam, pasji teritorij. V nozdrvi mi je pritekal vonj odstranjenih pasjih iztrebkov, a jaz sem še kar naprej – ko nekaj začneš, moraš vendar nadaljevati – grebla po tisti psovani zemlji ter se počutila kakor K. (protagonist Kafkovega Gradu) med ljubljenjem s Friedo na od piva in druge nesnage umazanih gostinskih tleh.

»Tam sta ležala, vendar ne tako prepuščena drug drugemu kakor tedaj ponoči. Ona je nekaj iskala in on je nekaj iskal, divje, kremžila sta se, silila sta z glavo v prsi drug drugemu, iskala sta in njuni telesi, ki sta se metali drugo na drugo, ju nista pripravili, da bi pozabila, ampak sta ju spominjali na dolžnost, da iščeta; kakor psi obupano grebejo po tleh, tako sta grebla po svojih telesih; bila sta zapuščena, razočarana, in da bi si vzela še zadnjo srečo, sta šla njuna jezika večkrat drugemu čez obraz« (str. 107).

Zahvaljujem se gostom dogodka, da so mi pridržali ogledalo, v katerem sem ugledala to, kar nisem več in to, kar še nisem. NE ŠE.  A sčasoma bom. Vedno bolj in vedno boljše TUDI to. Hvala!

 

Obrobni zapisi priprav na začetek turneje US

Kako umetnik sebstva preživlja čas pred nastopom svojega darovanja javnosti?

Kako ustvarjalec US preživlja dneve pred začetkom turneje performativnih dogodkov, prve, ki jo je kdajkoli opravil?

Dokler se nisem osebno znašla v tej situaciji, nisem vedela. Odgovor se je – kot vsi pristni, doživeti odgovori – prikazal in razvil skupaj z izkušnjo.

Zadnja dva dneva sem preživela, tako da sem:

1. Deaktivirala jutranjo budilko na telefonu,

Jutranji alarm je sicer usklajen z mojim notranjim bioritmom (navadno se zbujam nekaj minut preden budilka zapoje), a ker je ta bioritem vendarle krojen precej oprijeto, sem razlahljala njegove šive ter zavestno preprečila vsako morebitno interferenco z naravnim redom svojega razmišljujočega telesa.

2. Lenobno poležavala na balkonu,

Sončne žarke sem, za razliko od običajnega, lovila brez knjižnega gradiva med rokami. Zgolj ob zvezku in kemiku na dosegu roke za beleženje morebitnih utrinkov, ki bi me v času brezskrbnega počitka na soncu lahko obiskali. In bilo jih je obilo!

3. Prebirala svoje najljubše pravljice iz otroštva,

Branje pravljic je bila dopolnila dejavnost ležanja na postelji in gledanja v strop. Med plavanjem po čar(ob)nih svetovih pripovedk za otroke sem odkrivala jasnovidnost zaresnih pravljičarjev ter moč besed in domišljije.

4. Se spominjala vseh dragocenih ljudi in krasnih trenutkov, ki sem jih preživela v njihovi družbi,

5. Obujala Podoživljala emocije trenutkov, ko sem čutila se zavedala, da živim in ustvarjam alkemijo vsakdanjega življenja.

Če zgostim svojo izkušnjo nepredpriprav na Pot kzdravljenja na tri ključne besede, so to: počitek, užitek, sanjarjenje.

Na svidenje na Poti,

Jatun

P.S. V izogib ustvarjanju dezinformacij, poudarjam, da je spokojnost, ki se ji trenutno prepuščam, rezultat trimesečnega kovanja in glajenja  svojega sebstva na dnevni bazi.

POT KZDRAVLJENJA

Pot kzdravljenja je prva poletna turneja performativnih dogodkov umetnosti sebstva.

Vsak dogodek je praviloma tridnevna vikend manifestacija. Prvič se performativni dogodek izvede na dan petka in nato na istem mestu ter ob istem času, a v neizpodbitno variirani obliki, še v soboto in nedeljo.

Etape:

  1. DOGODEK V MESTU NOVA GORICA (26. junij 2015) 

 

Rezime dogodka kzdravljenja v Novi Gorici

V petek 26.6 zvečer se je kot planirano zvrstil performativni dogodek otresanja, ki je prinesel precej spoznanj, med drugim tudi to, da je izbrana forma performativnega dogodka potrebna izboljšave. V soboto in nedeljo je srečanje zaradi dežja odpadlo.

Komentar petkovega otresanja je bil spisan v soboto z uporabo tehnologije samospraševanja. Preberite si ga lahko tukaj 

Ker sem se v petek prepričala, da je moja pot kzdravljenja zaključena, performativna sklicevanja nanjo neumestna, uporabljeni pristop pa nepravilno artikuliran za iskanje novih kzdravljenja željnih popotnikov, sporočam, da se je Pot kzdravljenja zaključila že s prvim dejanjem otresanja.

Nasledilo jo bo poletno Potosnovanje US, ki bo svoj prvi pristanek doživelo prihodnji vikend v okolici Bovca. Več informacij o tem kmalu …

Sprejemajo se povabila za obiske katerih koli slovenskih krajev v zameno za gostovanje in želje po kreiranju.