“Walking, ideally, is a state in which the mind, the body, and the world are aligned, as though they were three characters finally in conversation together, three notes suddenly making a chord. Walking allows us to be in our bodies and in the world without being made busy by them. It leaves us free to think without being wholly lost in our thoughts.” (Rebecca Solnit: Wanderlust. A History of Walking)
Način razpravljanja med hojo, ki se odvije med dvema ali več osebami ter koristi načela Sokratove dialektične umetnosti – majevtike. Po želji se sprehodialogi lahko posvečajo tudi psihogeografskim razsežnostim prostora, ki ga prečkajo.
POTEK:
- Poznavanje in priznavanje pravil igre s strani vseh sogovornikov
Osrednja vodila majevtike:
- pripravljenost poslušanja drugega
- pogovor temelji na praksi postavljanja vprašanj ter poteka brez prekinjanja in vsiljevanja lastnih prepričanj
- Izbor teme in postavitev cilja
Formulacija izhodiščnega vprašanja, ki začrta usmeritev pogovora.
- Razgovor po majevtični metodi
Sogovorniki se med pogovorom skupaj vzpenjajo na goro resnice. Pri uspešno izvedenem razgovoru vsi udeleženci postanejo boljši, ker vzajemno premagujejo miselne ovire, ki so jim preprečevale napredovanje. Ni pomembno, če ne dosežejo vrha, bistveno je, da so skupaj napredovali, in to kljub razlikam. Ne gre za prazne pogovore niti za dokazovanje česar koli, temveč za dejanje ljubezni (v obliki medsebojne podpore in sprejemanja drugačnosti), ki omogoča preseganje.
- Povzetek in evalvacija doseženih spoznanj
Smoter tehnologije v razvijanju sebstva:
– Psihosomatsko razgibavanje
– Skupinsko urjenje intelektualnih sposobnosti in umske prožnosti
– Odpravljanje miselnih avtomatizmov
– Spodbujanje kritičnega mišljenja
– Neformalna oblika vzajemnega učenja