“Spoznaj se!” (Delfski rek)

 

Kaj so umetnosti sebstva?

Umetnosti sebstva (tudi US) so prakse duha, ki proizvajajo individualna in skupinska opolnomočenja. Praktikantom omogočajo odkrivanje in razvijanje svoje edinstvene samonikle nravi na eni strani ter prirojenih potencialov človeškega razmišljujočega telesa na drugi.

So rezultat specifične oblike življenja, ki izhaja iz »skrbi zase«: princip vodenja življenja, ki ga mora posameznik vzpostaviti v odnosu do samega sebe, drugih in sveta kot umetnost bivanja.

Izpolnjujejo se v javnosti v teritoriju »transindividualnega«: tranzitorno območje,  ki se ustvarja med procesoma psihične in kolektivne individuacije. Povedano preprosto: US so naddisciplinske zunajumetniške intervencije v javnem prostoru, kjer sproščajo spremembe v prepoznavanju in tolmačenju sebe kot posameznika in kot skupnost.

 

Čemu služijo ter koga in kaj proizvajajo?

US so aktivnosti, ki služijo premagovanju osebnih in kolektivnih pregrad (fizičnih, umskih, vedenjskih, organizacijskih…) z namenom vzpostavljanja boljše delujočih oblik delovanja in sobivanja.

Rezultat prakticiranja sebstva razvijajočih tehnologij – tehnike in veščine, ki temeljijo na preizpraševanju vesti, premagovanju strahov, imaginaciji, duhovodenosti in samoopazovanju – vodi do vzpostavitve nove oblike življenja, ki si jo posameznik izbere na podlagi lastnih želja, potreb in izkustvenih spoznanj (glej »skrb zase«).

Na individualnem nivoju proizvajajo psihosomatsko opolnomočenje, ki se odraža v izboljšanem splošnem počutju, trdnejši psihični stabilnosti in močnejši telesno-umski kondiciji. Na področju  skupnosti in medsebojnih odnosov  sproščajo napetosti ter krepijo tkanje mrež dialoga, sodelovanja in solidarnosti, ki izhajajo iz razumevanja, sprejemanja in vrednotenja medsebojnih razlik.

Kateri so pristopi in tehnike, ki jih US koristijo pri ustvarjanju?

Umetnosti sebstva uporabljajo različne tehnike (glej »tehnologije«) za trening duha.

Način udejstvovanja US je izrazito osebno in kontekstno specifičen ter kot tak mnogovrsten in nepredvidljiv. Pri tem ne izkoriščajo niti vnaprej pripravljenih receptur niti scenarijev ter jih tudi ne generirajo a posteriori za nadaljnjo uporabo. Univerzalni pristopi in metodologije so produkt redukcije, posploševanja in stereotipiziranja, zato jih US ne koristijo. Sledijo prepričanju, da resnice ni mogoče izraziti z enačbami in jo prenesti iz enega uma v drugega. Vsakdo jo mora najti v sebi.

Z umetnostmi sebstva se ukvarjamo na sebi lasten način. Moja različica US zato nikdar povsem ne sovpada z izrazom nekoga drugega, čeravno deliva iste interese. Vsi si na primer želimo harmoničnega delovanja svojega razmišljujočega telesa, vsi se želimo osvoboditi jetičnih miselnih vzorcev, besednih iger in navad, s katerimi smo bili pitani v šolah, medijih in družinah, vsi hrepenimo po bolj radostni in izpolnjujoči obliki življenja. Ker pa je vsak človek enkraten posameznik, je zanj(o) najprimernejša praksa samo-oplemenitenja prav tako edinstvena. Zaradi te iztočne spremenljivosti, govorimo vedno o umetnostih sebstva, v množini. Vsak ustvarjalec formulira svojo agendo in estetiko sebstva.