Umetnosti Sebstva so okrepile svojo ogrodje do te mere, da so željne in pripravljene sodelovanja na festivalih in dogodkih drugih organizatorjev. Prav tako so voljne dialoga z različnimi (para)umetniškimi in (para)strokovnimi institucijami.

V prvih mesecih obstoja US (poletje 2015) pa je veljalo naslednje prepričanje, ki ostaja objavljeno še naprej zaradi želje po delitvi avtentične, necenzurirane zgodbe začetkov US:

US ne sodelujejo na festivalih. Zakaj?

Umetnosti sebstva se manifestirajo v javnem prostoru v vsakodnevnih okoliščinah. Nagovarjajo vse naključno in namensko prisotne brez aplikacije statusnih in identitetnih filtrov, ki uveljavljajo delitev na želene in manj želene sogovornike. Ne uporabljajo modulov targetiranja ciljne javnosti, saj si želijo interakcije s čim širšim in čim bolj raznolikim prebivalstvom.

Festivali so (že v svoji biti, glej »dispozitiv«) odraz turistično-potrošniške paradigme, ki ponuja oddih (beg) iz vsakdanjega življenja in ready-made “uporabi-in-zavrzi” razvedrilo v nekem utopičnem času in prostoru, v katerem lahko oddihamo in izdihamo običajne skrbi in odgovornosti. Za razliko od turističnega ali štiri stenskega bega iz realnosti, umetnosti sebstva operirajo na javnih površinah  v vsakodnevnih kontekstih, kjer  ustvarjajo odprt prostor za odprta telesa (glej tudi »telo brez organov«).